Vstopil na kitajsko borzo in v treh tednih postal največje podjetje v državi

Kitajski proizvajalec spominskih čipov CXMT se je v le treh tednih od vstopa na šanghajsko borzo zavihtel na prvo mesto lestvice največjih podjetij na Kitajskem. To je na eni strani posledica globalnega pomanjkanja spominskih čipov zaradi rastočega povpraševanja, na drugi strani pa posledica padca delnic uveljavljenih kitajskih tehnoloških velikanov.

Deset let staro podjetje iz Hefeija je na borzo vstopilo 27. julija s prvo javno ponudbo delnic (IPO). V okviru te so ceno delnice določili pri 8,66 juana (1,1 evra) in pri tej ceni zbrali nekaj manj kot 58 milijard juanov (7,4 milijarde evrov). To je bil največji IPO v Aziji letos.

Nato je v rednem trgovanju delnica eksplodirala in že prvi dan sklenila pri 49 juanih (6,3 evra), kar je bila 466-odstotna rast. S tem je CXMT (polno ime je ChangXin Memory Technologies) že postal največji med podjetji, ki kotirajo na borzah celinske Kitajske, saj je s tržno vrednostjo 3.300 milijard juanov (420 milijard evrov) občutno prehitel Industrijsko in komercialno banko Kitajske.

Od takrat je delnica pridobila še dodatnih 18 odstotkov, cena pa trenutno znaša 58 juanov (7,4 evra), kar daje podjetju tržno vrednost 489 milijard evrov. To je več od doslej največjega kitajskega podjetja Tencent (438 milijard evrov), najbolj znanega kot lastnika aplikacije WeChat, ki tako kot mnogi drugi kitajski tehnološki velikani kotira na borzi v Hongkongu. CXMT je trenutno 24. največje podjetje na svetu, za ameriškim farmacevtskim velikanom Johnson&Johnson in pred Tencentom.

Izzivanje velikanov

CXMT ima ambiciozne načrte na trgu spominskih čipov, kjer želi izzvati primat treh podjetij – južnokorejskih Samsunga in SK Hynix ter ameriškega Microna. Ta podjetja so med največjimi zmagovalci buma umetne inteligence, saj poleg izdelovalcev potrošniške elektronike in avtomobilskih podjetij zdaj po njihovih izdelkih mrzlično povprašujejo tudi lastniki velikih podatkovnih centrov za umetno inteligenco, proizvodna zmogljivost pa ne dohaja tega povpraševanja.

Del astronomskih dobičkov v tej panogi želi zavzeti tudi CXMT, ki je v prvi polovici leta prihodke povečal za sedemkratnik, v celotnem lanskem letu pa so znašali 61 milijard juanov (7,9 milijarde evrov) po 2,5-kratni rasti. Do konca leta želi povečati proizvodnjo za 30 odstotkov, na okrog 300 tisoč silikonskih rezin na leto (wafers, angl.), kar je slaba polovica proizvodnje vodilnega Samsunga (700 tisoč rezin). Do konca desetletja pa želi podvojiti svojo trenutno proizvodnjo in zgraditi celovito dobavno verigo, ki bo vključevala zasnovo čipov, proizvodnjo, testiranje in pakiranje.

Zaradi pomanjkanja spominskih čipov je pripravljenost na nakupe pri CXMT izrazil ameriški velikan potrošniške elektronike Apple, ki nekatere izdelke v redni ponudbi že testira. Za to so se odločili kljub temu, da je ameriško obrambno ministrstvo letos uvrstilo kitajsko podjetje na črni seznam zaradi domnevnih povezav s kitajsko vojsko. Ni pa CXMT na seznamu sankcioniranih podjetij, zato lahko Apple nekatere izdelke kupuje brez posebnih dovoljenj.

Strateška industrija

Spominski čipi so tudi pomemben del strategije Pekinga, da si v tehnološki tekmi z ZDA zagotovi avtonomijo, torej da se znebi odvisnosti od ameriških oziroma tujih ponudnikov ključnih tehnologij za razvoj umetne inteligence. Pri teh prizadevanjih se poudarek na programski opremi in razvoju modelov vse bolj umika strojni opremi.

Pri razvoju samih modelov umetne inteligence je azijska velesila že dosegla velik napredek, saj so nekateri laboratoriji, kot sta Deepseek in Z.ai, ujeli priključek s tekmeci v ZDA in vstopajo na borze, še preden je to uspelo tudi OpenAI in Anthropicu v ZDA. V robotiki so kitajska podjetja povedla s serijsko proizvodnjo humanoidnih robotov, domači Unitree pa se je ta teden prav tako podal na borzo ob velikem zanimanju vlagateljev. Na področju čipov za urjenje umetne inteligence alternativo vodilni Nvidii razvija domači Huawei.

Padci tehnoloških velikanov

Veliko zanimanje za spominske čipe je samo en del zgodbe. Razlog za vzpon CXMT na vrh je tudi padec vrednosti delnic kitajskih tehnoloških velikanov, kot sta Tencent in spletni trgovec Alibaba, pa tudi izdelovalca mobilnih telefonov Xiaomi, kljub njegovi relativno uspešni širitvi v industrijo električnih vozil.

Delnica Tencenta je od začetka leta izgubila 29 odstotkov vrednosti, Alibabe 15 odstotkov, Xiaomija pa 35 odstotkov.

Za kitajske velikane mobilne dobe so se težave začele že med pandemijo in po njej, ko je Peking zaostril nadzor nad temi podjetji. To je vključevalo na primer 2,8 milijarde dolarjev težko protimonopolno kazen za Alibabo, Tencent pa se je bil primoran odpovedati ekskluzivnim pravicam za glasbeno pretakanje. Delnice teh podjetij so takrat strmo upadle, a so se nekatere pobrale po pojavu generativne umetne inteligence.

Novi padci tako ne pomenijo nujno zatona teh velikanov, saj vsi vlagajo v nove start upe s področja umetne inteligence in povezanih panog, Alibaba pa tudi sama razvija svoje odprtokodne modele. Tako Alibaba kot Tencent sta tudi med vlagatelji v CXMT.

Ustanovitelj obljubil polovico deleža zaposlenim

CXMT je ustanovil predsednik družbe Žu Jiming, magister fizike, ki je diplomiral in magistriral na pekinški univerzi Tsinghua, nato pa se podal na doktorat na ameriško univerzo Stony Brook. Doktorata ni dokončal, je pa v Silicijevi dolini leta 2005 zagnal svoje prvo podjetje, GigaDevice, ki se je ukvarjalo z razvojem spominskih čipov tipa SRAM (static random-access memory, angl.). Nedolgo zatem je podjetje preselil na Kitajsko, leta 2016 pa ga je poslal na borzo v Šanghaju.

Isto leto je v sodelovanju z lokalno vlado v Hefeiju in ob finančni pomoči države ustanovil CXMT, ki se namesto na SRAM osredotoča na razvoj spominskih čipov DRAM (dynamic random-access memory). Razvijalci umetne inteligence najbolj povprašujejo prav po tej vrsti pomnilniških čipov oziroma njihovi najbolj napredni različici, širokopasovnih spominskih čipih (high-bandwidth memory – HBM).

V prospektu za IPO je Žu obljubil, da bo 50 odstotkov vseh svojih delnic v podjetju namenil spodbudam za zaposlene. Pri tej delitvi ne bodo izdane nobene nove delnice, torej bo spodbude financiral sam, ostali vlagatelji pa bodo ohranili enake deleže, je poročal kitajski portal 36kr.

Žu ima dobrih 1,5 milijarde delnic, razdelil jih bo 768 milijonov. Pri tržni vrednosti 3.200 milijard juanov (410 milijard evrov), ki jo je podjetje doseglo po prvem dnevu na borzi, bi to pomenilo 36,75 milijarde juanov oziroma 4,7 milijarde evrov za izplačila delavcem. Ob trenutni tržni vrednosti 3.700 milijard juanov (44 milijard evrov) bi to pomenilo 42,4 milijarde juanov (5,4 milijarde evrov).

Pri tem veljajo nekatere omejitve. Delitev bo stekla tri leta po vstopu na borzo, ko se izteče obdobje mirovanja. Izplačila bodo potekala v dveh petletnih ciklih.